Skupno javno naročanje

Skupno javno naročanje je praksa, v kateri več naročnikov združi svoje nabavne aktivnosti v okviru enega samega postopka javnega naročanja, da bi dosegli učinke obsega, delili strokovno znanje in zmanjšali podvajanje upravnih opravil. Skupno javno naročanje lahko poprime različne oblike, od neformalne usklajenosti pri posameznih pogodbah do formalnih centraliziranih organov za nabavo, ki služijo celotnim javnim sektorjem. Direktive o javnem naročanju Evropske unije (EU) izrecno dovoljujejo skupno javno naročanje in ga podpirajo kot orodje za učinkovito javno porabo.

Zakaj naročni organi izvajajo skupno javno naročanje

Za skupno javno naročanje obstaja več spodbud. Najbolj očitna je nakupna moč: z združitvijo povpraševanja več kupcev lahko skupno javno naročanje zagotovi boljše cene kot posamezni kupci, ki delujejo posamično. Dobavitelji raje sprejmejo večje pogodbe, saj porazdelijo fiksne stroške na več prihodkov, kar jim omogoča ponuditi nižjo ceno na enoto. Združeno povpraševanje upraviči tudi naložbe dobaviteljev v boljšo infrastrukturo dobave, usposabljanje in storitvene zmožnosti.

Administrativna učinkovitost je druga spodbuda. Postopki javnega naročanja vključujejo znatne stroške v obliki pravne presoje, priprave dokumentov, ocenjevanja in upravljanja pogodb. Ko več naročnikov posamezno naroča podobno blago ali storitve, se administrativni stroški pomnožijo za vsakega izmed njih. Skupno javno naročanje konsolidira administrativno delo v en sam postopek ter sprosti sredstva naročnikov za druge prednostne naloge.

Skupno javno naročanje prav tako koncentrira strokovno znanje. Specializirane kategorije javnih naročil, kot so IT sistemi, kompleksna medicinska oprema ali veliki infrastrukturni projekti, zahtevajo poglobljeno tehnično znanje za učinkovito naročanje. Posamezni naročniki morda nimajo strokovnega znanja za ustrezno opredelitev in ovrednotenje teh nabav. Skupno javno naročanje omogoča, da strokovne ekipe služijo več naročnikom in svoje specializirano znanje uporabljajo širše v javnem sektorju.

Oblike skupnega javnega naročanja

Skupno javno naročanje v praksi poprime različne oblike. Najpreprostejša je občasna koordinacija, kjer se dva ali več naročnikov odločijo združiti določene prihajajoče nabave brez vzpostavitve trajne strukture. To dobro deluje pri enkratnih priložnostih, kjer imajo skupni partnerji podobne potrebe ob istem času.

Bolje formalizirane ureditve vključujejo konzorije, kjer več naročnikov oblikuje strukturirano partnerstvo za tekočo koordinacijo nabav. Konzoriji običajno imajo upravne ureditve, skupne postopke naročanja in določene mehanizme delitve stroškov. Zasedajo srednjo pozicijo med povsem neodvisnimi naročniki in popolnoma centraliziranimi organi za nabavo, saj nudijo strukturo brez popolne konsolidacije.

Centralizirani organi za nabavo predstavljajo najbolj institucionalno obliko skupnega javnega naročanja. To so namenske organizacije, ki naročajo v imenu več končnih naročnikov, pogosto v okviru celotnega nacionalnega javnega sektorja ali določenega področja, kot je zdravstvo. Crown Commercial Service v Združenem kraljestvu, Central Public Procurement Office v Latviji in podobni organi v drugih državah članicah delujejo kot centralizirani organi za nabavo za svoje pristojnosti.

Čezmejno skupno javno naročanje

Pravo EU na področju javnega naročanja izrecno podpira čezmejno skupno javno naročanje, kjer naročni organi iz različnih držav članic združijo svoje nabavne aktivnosti. Čezmejno skupno javno naročanje se sooča z dodatno zapletenostjo zaradi razlik v nacionalni zakonodaji o javnem naročanju, jeziku in upravni kulturi. Kljub zapletenosti se je tovrstno sodelovanje skozi čas povečalo, zlasti na področju zdravstvenega varstva, kjer združeno povpraševanje lahko zagotovi boljši dostop do medicinskih izdelkov z omejeno dobavo.

Pandemija COVID-19 je pospešila čezmejno skupno javno naročanje v zdravstvu. Države članice EU so sodelovale pri skupnih nabavah cepiv, ventilatorjev, osebne zaščitne opreme in drugih ključnih zalog. Izkušnje so pokazale tako potencial čezmejnega skupnega javnega naročanja kot tudi praktične izzive pri njegovi operativni izvedbi v različnih nacionalnih sistemih. Lekcije iz pandemije še naprej vplivajo na politiko čezmejnega javnega naročanja.

Izven zdravstvenega varstva je čezmejno skupno javno naročanje manj razširjeno, vendar narašča. Področja, kjer se je razvilo, vključujejo nabavo za obrambo v okviru skupnih evropskih programov, znanstveno raziskovalno opremo za skupne ustanove in infrastrukturo za čezmejne prometne povezave. Evropska komisija podpira čezmejno skupno javno naročanje z financiranjem za krepitev zmogljivosti in z pravnimi smernicami o ustreznih postopkih.

Posledice za dobavitelje

Skupno javno naročanje ustvarja tako priložnosti kot izzive za dobavitelje. Priložnost je dostop do večjih, bolj strateških pogodb, kot bi jih pridobil posamezni naročnik. Zmaga na centraliziranem okviru ali veliki skupni nabavi lahko prinese večletne stabilne prihodke prek več končnih naročnikov. Izziv predstavlja bolj zahtevno konkurenca, ki jo privabi skupno javno naročanje. Velike skupne nabave običajno pritegnejo ponudbe uveljavljenih dobaviteljev z močnimi referencami, kar pušča manj prostora za novejše ali manjše tekmovalce.

Dobavitelji se morajo tudi seznaniti s tem, kako se pogodbe iz skupnega javnega naročanja pretvorijo v dejansko nakupno vedenje. Okvirna pogodba, podeljena s strani centraliziranega organa za nabavo, je lahko močno uporabljena pri nekaterih končnih naročnikih, medtem ko jo drugi praktično ne uporabljajo. Napovedovanje, kateri končni naročniki bodo dejansko črpali iz okvira, je ključno za napoved prihodkov in upravljanje pogodbenih odnosov. Napredni dobavitelji spremljajo vzorce črpanja in aktivno sodelujejo s končnimi naročniki, da spodbudijo uporabo.

Sorodni izrazi

• Centralizirani organ za nabavo: najbolj institucionalna oblika skupnega javnega naročanja.
• Okvirna pogodba: pogosta struktura, uporabljena pri skupnem javnem naročanju.
• Čezmejno javno naročanje: področje, kjer skupno javno naročanje raste.
• Direktive o javnem naročanju Evropske unije (EU): pravni okvir, ki podpira skupno javno naročanje.
• Javna naročila: širša dejavnost, znotraj katere se pojavlja skupno javno naročanje.

See Otnox plans to track procurement opportunities across 56 markets.